Otvoritvena okrogla miza: Od začetkov Borštnikovega srečanja do danes
24. september ob 17. uri
Sejna dvorana, Gostilnica pod Jenkovo lipo, Cerklje na Gorenjskem
Uvodna okrogla miza – od začetkov Borštnikovega srečanja do danes
Borštnikovanje 2025 bomo odprli s posebnim popoldnevom, posvečenim zgodbi najpomembnejšega slovenskega gledališkega festivala – Borštnikovega srečanja. Pogovor bo razgrnil poti od njegovih začetkov do danes in nas popeljal od nejgovih prvih korakov do današnje podobe, z osebnimi spomini, zakulisnimi utrinki in zanimivostmi, ki jih širša javnost ne pozna.
Gostili bomo Toneta Partljiča in Aleša Jana, ki sta bila prisotna že ob prvem Borštnikovem srečanju in bosta razkrila, kako se je vse skupaj začelo, kako je festival zaživel in kako je nastala nagrada Borštnikov prstan. Sprehodili se bomo skozi razvoj sodobnega gledališkega prostora ter spoznali, kako se je festival skozi desetletja razvijal in katere zgodbe so zaznamovale njegovo pot.
Pogovor bo vodila Tjaša Železnik, vrhunska gledališka, filmska igralka in voditeljica ter članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, ki zna s svojim občutkom za besedo in prisotnostjo na odru stkati prostor za iskren, poglobljen in živahen dialog.
O SODELUJOČIH:
Tone Partljič je soustvarjal podobo festivala že od zgodnjih 70‑ih, kot član različnih odborov, žirij in urednik gledaliških listov Borštnikovega srečanja.Toneta Partljiča so vključevali kot kulturnega strokovnjaka, dramaturga in organizatorja, ki je z razumevanjem lokalne kulturne krajine prispeval k instituciji festivalne tradicije ter pomagal soustvarjati njegov programski in organizacijski profil.
Tone Partljič je ime, ki je že desetletja tesno vtkano v tkanino slovenskega gledališča – v različnih vlogah kot dramatik, pisatelj, dramaturg, umetniški vodja in tudi politik, predvsem pa kot neomajen zagovornik kulture z jasno in prepoznavno avtorsko govorico, prežeto s humorjem, ironijo in tankočutnim družbenim komentarjem.
Njegova povezava z Borštnikovim srečanjem sega že v zgodnja leta festivala, ko je kot dramaturg in soustvarjalec gledaliških listov prispeval k vsebinski in programski zasnovi tedaj še mladega festivala. Bil je med tistimi, ki so Borštnikovo srečanje pomagali oblikovati v osrednji nacionalni gledališki dogodek, v katerem so odmevali tako umetniški vrhunci kot živi odmevi družbenega trenutka.
Še pomembnejša pa je bila njegova vloga med letoma 2004 in 2009, ko je kot predsednik sveta festivala prispeval k njegovi profesionalizaciji in institucionalni utrditvi. Med njegovim mandatom je festival dobil jasnejšo strukturo in dolgoročnejšo vizijo, pomembno pa je, da se je Partljič zavzemal tudi za vključevanje širšega slovenskega prostora v festivalsko dogajanje. Prav po njegovi zaslugi je festival v tem času znova vzpostavil simbolično vez z rojstnim krajem Ignacija Borštnika – Cerkljami na Gorenjskem, kjer so potekali spremljevalni dogodki, razstave in strokovni simpoziji.
Tone Partljič ostaja eden tistih kulturnikov, ki razume gledališče kot prostor dialoga – med ustvarjalci in občinstvom, med preteklostjo in prihodnostjo. In prav Borštnikovo srečanje je v veliki meri odraz tega njegovega razumevanja – odprto, raznoliko in globoko zasidrano v slovenskem kulturnem prostoru.
Aleš Jan je bil član strokovne žirije za gledališko in radijsko igro na Borštnikovem srečanju, kjer je sodeloval tudi kot predsednik mednarodnih žirij.
V svojih vlogah (predvsem kot radijski in gledališki režiser) je sodeloval pri predstavah, ki so bile uvrščene na festival ali predložene žiriji, saj je bil aktiven udeleženec slovenskega gledališkega sistema v vseh zvrsteh.
Aleš Jan, režiser, urednik in mojster radijske igre, je s svojo subtilno umetniško občutljivostjo več desetletij zaznamoval slovenski gledališki in radijski prostor. Njegova vez z Borštnikovim srečanjem je večplastna in dolgotrajna – ne le kot režiser predstav, ki so gostovale ali bile nagrajene na festivalu, temveč tudi kot član in predsednik strokovnih žirij, kjer je s svojim premišljenim pogledom na umetnost sooblikoval merila kakovosti slovenske gledališke produkcije.
S svojim delom je pomembno prispeval k strokovni verodostojnosti festivala, predvsem pa k njegovi odprtosti za različne oblike uprizoritvenih umetnosti – od klasičnega odra do inovativnih zvočnih svetov radijskega gledališča. Njegov umetniški opus zaznamuje prefinjeno iskanje vsebinske globine in forme, njegova prisotnost na Borštnikovem srečanju pa simbolizira povezavo med tradicijo in iskanjem novih poti v umetnosti.
Tjaša Železnik je priznana slovenska gledališka in filmska igralka, televizijska voditeljica ter pedagoginja, ki s svojo karizmo, izrazno občutljivostjo in profesionalnostjo že vrsto let soustvarja vrhunske umetniške projekte na različnih odrih in zaslonih. Njena ustvarjalna pot se je začela z diplomo iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, kjer danes tudi poučuje kot predavateljica in mentorica mlajšim generacijam igralk in igralcev.
Tjaša Železnik je svoj igralski razpon dokazala v najrazličnejših vlogah – od klasične drame do sodobnih uprizoritev, od televizijskih serij in filmov do monodram in gledaliških projektov, pogosto v produkcijah, ki združujejo umetnost in družbeno angažiranost. Njeno delo zaznamujeta predanost gledališču kot prostoru dialoga ter sposobnost ustvariti iskren in globok stik z občinstvom.
Poleg igralske kariere je tudi prepoznavna javna govorka in voditeljica, ki zna s toplino, razgledanostjo in občutkom za sogovornike voditi poglobljene kulturne pogovore in javne razprave. Redno vodi pogovore z ustvarjalci po predstavah, sodeluje v strokovnih okroglih mizah in moderira kulturne dogodke na festivalih doma in v tujini.
Glasbeni kabaret : Slečene zgodbe
24. september ob 19. uri
Vrt, Gostilnica pod Jenkovo lipo, Cerklje na Gorenjskem
✨ Skupina Užitek – glasbeno-pripovedni kvartet “Slečene zgodbe” so vznemirljiva, čvrsto prepletena kita glasbe in pripovedovanja, erotike in užitka, avtorskih in ljudskih motivov, romantike in strasti, pesmi in zgodb, ki vas bo navdihovala še dolgo potem, ko bodo odrske luči že ugasnile. Nastopajo: Andraž Polič, Barbara Zonta, Jelena Ždrale, Rok Kušlan.
SLEČENE ZGODBE : Pripovedovalski kvartet za odrasle z domišljijo
Slečene zgodbe je edinstven glasbeno-pripovedni kvartet, kjer se erotična domišljija sreča z umetnostjo pripovedovanja in dobro glasbo. Štirje pripovedovalci – vsak s svojim slogom, glasom in šarmom – vas popeljejo v svet igrivih, pikantnih in včasih nežno provokativnih zgodb, ki se gibljejo med resničnim in domišljijskim svetom, med nasmehom in vzdihom.
Ob spremljavi skrbno izbrane glasbe zgodbe oživijo v polnem čutnem razponu – poslušalec ne le sliši, temveč skorajda začuti vsako besedo. Sodobne ljubezenske peripetije, skrivna srečanja, nerodne situacije, fantazije in nežna telesna poezija se prelivajo v večer, ki bo še dolgo odzvanjal v ušesih in mislih.
O NASTOPAJOČIH:
Andraž Polič, je pesnik, glasbenik, skladatelj, igralec. Je avtor številnih pesniških zbirk. Ustvaril je glasbo za preko deset gledaliških predstav doma in v tujini.
Barbara Zonta je vsestranska odrska ustvarjalka, ki rada pripoveduje tako otrokom kot odraslim. Njena strast so pripovedovalski kotički in ustvarjalne delavnice, ki se med seboj prepletajo.
Jelena Ždrale, akademska glasbenica z bogato paleto glasbenih izkušenj je violinistka in violistka, ki ne manjka praktično nikjer, ko se igra kreativna glasba.
Rok Kušlan je v desetletjih pripovedovanja razvil samosvoj slog, ki temelji na aktualizacji zgodbe in izrazitem humorju.